Greznica je najpreprostejša, vendar ne zelo uspešna možnost avtonomne kanalizacije v zasebni hiši. Sodobne tehnologije ponujajo bolj priročne rešitve, na primer lokalne industrijske čistilne postaje.
Spreten graditelj je sposoben narediti greznico z lastnimi rokami brez črpanja. Kakšne variante greznic brez vonja so priljubljene med lastniki zasebnih hiš in kaj je potrebno za njihovo gradnjo - vse to bomo obravnavali v našem članku.
Podali bomo tudi primer montaže greznice iz betonskih obročev in primerjavo že pripravljenih rešitev, ki jih ponuja trg, z domačimi izdelki.
Načelo čistilne naprave
Septične rezervoarje se imenujejo kanalizacija, ki skoraj popolnoma reciklira odpadne vode in jih razgradi v varne sestavine.
Vsa dela na preoblikovanju človeških odpadkov so dodeljena mikroorganizmom. Nizko apetitne kanalizacijske mase aerobne in anaerobne bakterije se postopoma predelajo v vodo in aktivni mulj.
Septična posoda je čistilna naprava za odpadne vode, namenjena za obdelavo odpadne vode za kasnejše odvajanje v zemljo ali v kanalizacijo 
Vključitev greznice v neodvisno kanalizacijsko shemo omogoča večkratno zmanjšanje ali odpravo klica vakuumskega vozila 
Izkoriščanje pretežnega deleža odpadne vode, ki je bila predelana v greznici, se izvaja s sistemi za obdelavo tal: filtrirnimi vrtinami, infiltratorji, filtrirnimi polji, drenažnimi krogi 
Stopnja čiščenja odpadne mase vpliva na izbiro načina njene nadaljnje obdelave za odvajanje v tla ali na relief. Čim več komor v greznici, tem večji je odstotek čiščenja 
V večkomornih greznicah odtoki zaporedno potekajo iz enega oddelka v drugega, čiščenje mehansko, kemično in biološko 
Uporabite lahko montažne sisteme in sisteme, betonske obroče in pravokotne strukture, uporabljene cisterne in druga improvizirana sredstva za namestitev čistilne naprave. 
Poceni in v celoti izvedeni v praksi različica sistema obdelave - monolitna greznica, za izgradnjo katere je zgrajena prva opaža. 
Plastični sodi, eurokubi, polimerni rezervoarji so primerni kot rezervoarji za napravo samopostrežnih greznic.
Aerobne bakterije lahko delujejo le v prisotnosti kisika, toda anaerobni mikroorganizmi uspešno opravljajo delo v zaprtih posodah.
Takšna posoda zanesljivo prekine neprijetne vonjave odpadne vode, vendar je za povezavo aerobnih mikroorganizmov potrebno delovati, zato je treba organizirati prisilno vbrizgavanje zraka v greznico.
V praksi je ta sistem za čiščenje odpadne vode sestavljen iz več cistern ali predelkov.
Celoten proces obdelave lahko razdelimo na več glavnih stopenj:
- Primarno kopičenje odpadne vode, ločevanje onesnaževal, ki niso biorazgradljiva.
- Recikliranje preostale odpadne vode s pomočjo bakterij, zaradi česar se vsebina greznice razgradi v vodo in nevtralno blato.
- Dodatna obdelava in sedimentacija, pri kateri se blato nabira na dnu v obliki usedline.
- Odstranjevanje in odstranjevanje očiščene odpadne vode .
Za to je potreben čas. Odpadna voda se postopoma premika iz enega dela greznice v drugega skozi prelivne odprtine ali posebne cevi.
Blato, pridobljeno z biološko obdelavo vsebine kanalizacijskega sistema, se imenuje nevtralno ali aktivno.
Obe imeni se lahko štejeta za pravilna. Ta masa je nevtralna, ker ne predstavlja nevarnosti za okolje.
Odpadna voda, ki jo bakterije usedejo in predelajo, se odlaga v zemljo preko sistema za naknadno obdelavo. V diagramu je to vpojni vodnjak, namesto katerega je lahko infiltrator ali filtracijsko polje.
Poleg tega se lahko blato uporablja na mestu uporabe kot koristno gnojilo za rastline. Toda to blato se imenuje aktivno zaradi dejstva, da je del bakterije neposredno v tej masi.
Mikroorganizmi, ki reciklirajo odpadno vodo, se v procesu čiščenja neodvisno razmnožujejo. Zato jih ni treba nenehno vnašati v greznico.
Če se taka naprava uporablja nepravilno, se lahko število bakterij v notranjosti drastično zmanjša. To se zgodi, če v kanalizacijo vstopijo agresivne snovi, ki uničujejo mikroorganizme.
To velja na primer za zdravila, ki vsebujejo klor, nekatere antibiotike, tehnična olja, čistila itd.
Da bi ohranili učinkovitost drage opreme in zaščitili kolonijo bakterij pred smrtjo, je treba sezonsko uporabljeno greznico ustrezno preprečiti.
Še en pogost vzrok smrti mikroorganizmov v greznici je nepravilno ohranjanje naprave za zimo. Nekateri lastniki zamenjujejo greznico z ogrevalnim sistemom in jo v zimskem obdobju popolnoma izpraznijo.
To je napačno, naprava mora ostati delno napolnjena, tudi če se ne uporablja, da ohrani okolje primerno za bakterije.
Podrobnejše informacije o vrstah in principu delovanja aerobnih in anaerobnih bakterij so na voljo v tem članku.
Če se naprava segreje in pravilno zaganja, se zimske zmrzali ali poplave spomladi ne zdijo grozne. Ne bo pop up in crack, tudi če nekaj njegove vsebine zamrzne.
Seveda je pomembno, da napravo pravilno namestite. Med čiščenjem odpadne vode bakterije učinkovito odstranijo vonj, ki je značilen za kanalizacijo.
Prečiščena in prečiščena odpadna voda, ki je bila obdelana v greznici, se lahko uporablja za namakanje zelenih površin in za oskrbo območja.
Dobljena voda seveda ni primerna za pitje, kuhanje, pranje ali druge gospodinjske potrebe. Z visoko stopnjo čiščenja se lahko uporablja za zalivanje rastlin na lokaciji.
Pogosto se voda odstrani skozi filtracijsko vrtino ali filtracijsko polje. Voda postopoma vstopa v zemljo, skozi čistilni sistem, plast peska in ruševin.
Mulj, ki se usede na dno hermetičnega rezervoarja, seveda ne gre nikamor. Akumulira se, tako da se celotna prostornina greznice nekoliko zmanjša. Ko količina usedline postane kritična, je treba napravo očistiti s posebno črpalko.
Greznica se čisti precej manj pogosto, kot se izčrpava greznica, in tega procesa običajno ne spremlja smrad, saj ima blato popolnoma nevtralen vonj.
Svetujemo vam, da se seznanite s pravili čiščenja greznice in značilnostmi njene priprave za zimsko obdobje delovanja.
Najenostavnejši način obdelave tal in odlaganje odpadne vode, ki je bila obdelana v greznici, je absorpcijska jamica - struktura s talnim filtrom namesto običajnega dna. Vendar je njegova naprava dovoljena le, če bo med dnom vrtine in podzemne vode debelina najmanj 1 m 
Če ima regija visoko stopnjo podzemne vode, tudi če se pojavlja le med poplavnim obdobjem, ni treba odvajati prečiščene vode skozi vpojni vodnjak. Bolje namestite infiltratorje 
Druga varianta sistema napredne obdelave odpadne vode z visoko GWL je filtracijsko polje. Za njegovo gradnjo, kot tudi za namestitev skupine infiltratorjev, bi moralo biti veliko prostega prostora na lokaciji. 
Za prečiščeno odpadno vodo ne bo treba graditi ničesar, če obstaja možnost, da se prečiščena voda vnese v drenažni jarek, ki teče v mestne ali mestne čistilne naprave.
Primerjava VOC in domače greznice
Pridobite greznico je relativno enostavno, lahko jo kupite. Sodobne HOS - lokalne čistilne naprave - so visoko zmogljive naprave, ki so zanesljive in enostavne za vzdrževanje.
To je lahko relativno kompaktna enota, ki je notranje razdeljena v oddelke s prelivi. Obdelava odpadne mase v takšnih enotah se izvaja z naseljevanjem brez sodelovanja tehničnih naprav.
Če so enote visoko biološki sistemi obdelave, so opremljeni s črpalkami in prezračevalnimi sistemi za oskrbo s kisikom. Ta možnost je odvisna od napajanja.
Lokalne biološke čistilne naprave so visokotehnološki kompleksi, ki jih odlikuje precej visoka cena in običajno potrebujejo dostop do električne energije.
Postaje za biološko čiščenje so praviloma že izolirane in opremljene z zanesljivim nepredušnim pokrovom. HOS, ki proizvajajo visoko stopnjo čiščenja, so opremljene s kompresorji, ki črpajo zrak v napravo in izvajajo aktivno prezračevanje odplake.
To omogoča uporabo aerobnih in anaerobnih bakterij v procesu čiščenja odpadne vode, pri čemer se več kot 95% odpadne vode razgradi.
Toda vse take naprave imajo velike pomanjkljivosti - visoka cena in odvisnost od razpoložljivosti električne energije, potrebne za delovanje tehnične opreme.
Variante industrijskih prelivnih septičnih bazenov, v katerih ni kompresorjev, so precej poceni in so zelo primerne glede cene in obrabne odpornosti za urejanje poletne koče.
Toda takšni modeli dejansko predstavljajo posodobljeno različico korita. Stopnja čiščenja tu dosega le okoli 60 - 70%, voda je primerna le za tehnično uporabo po naknadni obdelavi tal v absorpcijskem oz. Filtracijskem polju.
Tu so podane podrobnejše informacije o obstoječih vrstah greznic, načelu njihovega dela in priporočilih za izbiro primerne možnosti za njihove potrebe.
Kanalizacijske hlapne instalacije proizvajajo najvišjo stopnjo čiščenja odpadnih voda, dezinficirajo in olajšujejo za 95-98% 
Postaje za globinsko čiščenje so nameščene v tleh vseh zgradb in gostote. Uporablja se na območjih s katero koli višino podzemne vode 
Kanalizacijski sistemi za globoko čiščenje odpadnih voda so opremljeni s kompresorji, filtri in prezračevalniki, ki pospešujejo in izboljšujejo predelavo mase odpadkov 
Poleg cene, ki je precej višja od stroškov konvencionalnih greznic, kanalizacijske postaje porabijo tudi energijo med predelavo. Da bi zmanjšali stroške, je priporočljivo, da uporabite merilnike časa.
Vse to spodbuja lastnike zasebnih hiš, da sami zgradijo greznico, ki je ni treba nenehno odstranjevati. Ne moremo reči, da je to preprosto in enostavno delo, toda če ima mojster izkušnje, na primer gradnjo lastnega vodnjaka, se bo soočil z ustvarjanjem lastne greznice.
Za denar bo zagotovo cenejši kot nakup LOS-a. In rezultat bo veliko boljši kot uporaba običajne greznice.
Če želite narediti greznico, morate izbrati mesto, kopati enega ali več jarkov, zgraditi hermetične posode, ki so povezane s prelivi, narediti filtracijsko vrtino itd. Ne bo potrebna super kompleksna oprema ali posebna gradbena znanja.
Nianse avtonomnega oblikovanja kanalizacije
Najprej pripravite novo strukturo in poiščite primerno mesto za to. Prostornina greznice za dajanje brez črpanja ni težko izračunati. Če želite to narediti, pomnožite število ljudi, ki živijo v hiši, za 200 litrov. To je tipična stopnja porabe vode na osebo na dan.
Dobljeno vrednost je treba povečati za dodatnih 20%. Rezultat bo želeni volumen greznice. Ta volumen razporedite na naslednji način: 25-30% prostornine se odstrani, da se ustvari filtracijska odprtina, preostanek pa se prenese v glavni predel ali v odlagališča greznic. Parametri septične jame so odvisni od njegove konfiguracije.
Za gradnjo domače greznice betonskih obročev bo treba kopati dva ali tri jarke, ločene z razdaljo približno 50 cm
Prostornina rezervoarja kubične oblike se izračuna kot zmnožek dolžine, širine in višine. Če je rezervoar cilindričen, potem za izračun njegove prostornine pomnožite višino z osnovno površino. Formula za območje kroga je dobro znana iz tečaja geometrije šole: produkt kvadrata polmera in števila pi.
Pri določanju parametrov rezervoarja je treba upoštevati, da mora biti razdalja od dna greznice do točke vstopa kanalizacijske cevi 80 cm ali več. Upoštevati mora tudi naklon cevi.
Če izberete prostor za greznico, se priporoča upoštevanje naslednjih sanitarnih standardov:
- razdalja najmanj 10 metrov od stanovanjskih stavb in vodovoda;
- razdalja najmanj 30-50 metrov od virov pitne vode;
- več kot 3 metre do sadnih dreves;
- več kot 5 metrov do ceste itd.
Večja kot je greznica, so ji naloženi strožji sanitarni standardi. Podrobnejše informacije lahko dobite v ustreznih oddelkih SNiP s številko 2.04.03-85 in pravilnikom SanPiN 2.1.5.980-00, ki določa pravila za ohranjanje čistosti podzemne vode.
Poleg tega je treba upoštevati raven podzemne vode, saj mora biti dno med pogojnim dnom talnih čistilnih naprav in nivojem podzemne vode na razdalji najmanj 1 m.
Ta diagram jasno prikazuje sanitarne zahteve, ki so predpisane pri izbiri prostora za greznico na lokaciji v zasebni hiši.
Če je podtalnica previsoka, so še bolj resne zahteve za konstrukcijo greznice: mora biti popolnoma nepropustna.
Za takšno domačo obliko bo v takem primeru samo plastična posoda - Eurocup. Ali pa bi morali dati prednost kumulativni zmogljivosti industrijske proizvodnje. Svetujemo vam, da se seznanite s pravili za izbiro zabojnika za greznico.
Za vsak predel samoproizvedene greznice je treba izdelati pokrov, skozi katerega se lahko izvaja vzdrževanje in vzdrževanje greznice.
Druga pomembna točka pri izbiri mesta za greznico je dostop za prevoz. Čeprav se čiščenje greznice brez izčrpavanja ne izvaja pogosto, lahko prisotnost posebne opreme zelo olajša ta proces.
Kako narediti greznico betonskih obročev?
Ena izmed najbolj priljubljenih možnosti za domačo greznico je gradnja betonskih obročev. Pripravljene betonske konstrukcije znatno olajšajo vgradnjo naprave v primerjavi z npr.
Postopek ustvarjanja greznice je sestavljen iz naslednjih korakov:
- Označevanje prostora za greznico.
- Kopanje jarka.
- Namestitev betonskih obročev.
- Betoniranje dna jame.
- Povezovanje odplak in preliv.
- Tesnilni in vodotesni spoji.
- Zapolnitev jarka.
- Vgradnja zgornjega stropa s pokrovom.
Toda pred nakupom potrebne komponente, je zaželeno, da pripravi greznico in se ukvarjajo z namestitvijo funkcije. Naslednji izbor fotografij vam bo pomagal vizualizirati postopek izgradnje greznice iz betonskih obročev:
Za montažo betonskih obročev razvite jamo ali izkopajte vrsto jam v načrtovano globino čistilne naprave. 
Ločene komore so sestavljene v seriji, ki med seboj postavljajo armirane betonske obroče in jih povezujejo skupaj. 
Pred namestitvijo vsakega naslednjega obroča na prejšnji, upognite tečaje za pritrditev in obdelajte čelno stran s cementno malto. Poleg ploskve obročev z obrobo je za tesnjenje nameščena tudi bitumensko impregnirana vrv 
Iz notranjosti je betonska gred obdelana z vodoodbojnimi sestavami, ki skrbno tesnijo fuge betonskih obročev 
Tretiranje greznicnih komor z vodoodbojnimi sredstvi se izvaja tudi od zunaj. Zaščitili bodo betonske obroče pred izpiranjem betona in posledičnim uničenjem. 
Po izdelavi komor betonskih obročev so povezani s kanalizacijskimi cevmi. Cevovod je položen z naklonom za nastanek naravnega gibanja odpadnih mas 
Jama z nameščenimi lastnimi septičnimi komorami se postopoma polni s peskom. Nasipanje se opravi na 30 cm, zabitih, nato pa spet zaspite 
Pred dokončanjem polnjenja na vratih komore so nameščeni obroči loput, na katere so pritrjeni sami žreli
Pod betonskimi obročki seveda potrebujete valjasti jarek. Takšne jame bodo potrebovale dva ali tri, odvisno od števila sob greznice. Če govorimo o servisiranju majhne hišice, lahko pridete samo z dvema kamerama.
Prvi bo uporabljen za sedimentacijo in bakterijsko čiščenje odpadnih voda, druga pa bo izkoriščanje prečiščene odpadne vode skozi peskovito-gramozni filter.
Najlažji način za izdelavo jame za greznico z bagrom, čeprav se lahko po želji ta dela izvedejo s konvencionalno lopato
Za zasebno hišo, v kateri živi več ljudi, je smiselno zgraditi tri-komorno strukturo. Prvi dve kameri bosta skoraj enako oblikovani.
Prva je povezovalna kanalizacijska cev, ki vodi iz hiše. Razdalja med ločenimi deli greznice mora biti približno 50 cm.
Globina jam je določena z višino obročev in debelino dna, čeprav v zadnji jami betoniranje dna ni potrebno.
Для проведения земляных работ можно использовать экскаватор или провести их вручную, хотя это способ довольно трудоемкий. На плотных глинистых грунтах можно сначала вырыть котлован, а затем установить в нем кольца.
На песчаных грунтах обычно ставят кольца в выбранном месте и выбирают грунт изнутри круга таким образом, чтобы кольцо постепенно опускалось вниз.
Затем устанавливают следующее кольцо и т.д. Этот метод очень эффективен при устройстве колодцев, но септики обычно не бывают такими глубокими, поэтому можно выбрать наиболее удобный метод.
Чтобы опустить бетонные кольца в котлован для септика, удобнее всего использовать специальную технику, например, подъемный кран или лебедку
Котлован вырыт, кольца опущены, теперь можно приступить к бетонированию дна. Для этого используют смесь из цемента, песка и воды в соотношении 2:2:1. Состав заливают на дно конструкции. Перед началом эксплуатации септика нужно дождаться высыхания стяжки, это повысит ее прочность.
Стыки между кольцами заделывают изнутри и снаружи с помощью цементного раствора. Рекомендуется использовать сухие строительные смеси, которые предназначены для использования в местах с повышенной влажностью. После заделки швов их обрабатывают обмазочной гидроизоляцией.
Снаружи септик покрывают слоем гидроизоляции. Некоторые мастера рекомендуют промазывать не только стыки, а полностью всю емкость устройства
Траншею для канализационной трубы, ведущей от дома к септику без откачки и запаха, укладывают с небольшим уклоном. В месте соединения септика и трубы в толще бетона проделывают отверстие подходящих размеров.
Таким же образом устанавливают и трубы-переливы, которые соединяют отдельные части септика. Все места соединения септика с трубами нужно заделать и покрыть слоем гидроизоляции.
На дно последнего отдела септика вместо цементного раствора укладывают гравийно-песчаный фильтр. Сначала засыпают и разравнивают песок, а затем – слой гравия.
Допускается также использование для этих целей щебня подходящей фракции. Толщина фильтрационного слоя должна составлять примерно 30-40 см.
В качестве верхнего перекрытия септика, сделанного из бетонных колец, используют специальную круглую плиту подходящего размера с герметичной крышкой
После того, как все отделения септика готовы, нужно накрыть их круглыми бетонными плитами, которые можно приобрести у производителей ЖБИ в комплекте с бетонными кольцами.
В таких крышках имеются отверстия с герметичными бетонными крышками. Остается выполнить обратную засыпку котлованов, и септик можно считать готовым к эксплуатации.
Другие варианты самодельных септиков
Помимо бетонных колец для создания септика можно использовать и другие материалы.Рассмотрим самые популярные материалы и варианты изготовления септиков.
Вариант #1 – септик из еврокуба
Ранее уже упоминался еврокуб – герметичная пластиковая емкость.
Установить такой септик относительно не сложно, но следует учитывать невысокий физический вес пластика. Во время весеннего паводка грунтовые воды могут просто вытолкнуть легкую емкость на поверхность.
Для утяжеления такого септика на дно котлована следует уложить бетонную плиту с металлическими петлями. К этим петлям емкость фиксируют с помощью металлического троса. Иногда такой септик утяжеляют с помощью какого-нибудь тяжелого объекта, который закрепляют в верхней части устройства.
Рекомендуем ознакомиться с пошаговым руководством по сборке септика из еврокубов.
Вариант #2 – монолитная бетонная конструкция
Бетонный септик можно сделать с помощью заливки. В этом случае не обязательно делать несколько котлованов, можно обойтись одним сооружением большого размера и прямоугольной конфигурации.
Сначала бетонируют дно, затем устанавливают опалубку и заливают стены септика. Для разделения большой емкости на несколько секций, внутри делают бетонные стены.
Для заливки бетонного септика с помощью раствора понадобится соорудить деревянную опалубку, в которой сразу делают отверстия для переливных трубок
В них затем выполняют отверстия, которые исполнят роль переливов. Сверху такой септик закрывают бетонной плитой с отверстием для крышки. Герметичная, но достаточно большая крышка должна быть в любом септике. Она необходима для выполнения технического обслуживания устройства.
Для заливки монолитного септика разрабатывается котлован, размеры которого на полметра больше проектных с каждой стороны по периметру 
Дно котлована трамбуют и отсыпают песком на 10 - 30 см. Отсыпку увлажняют и тщательно трамбуют до тех пор, пока на поверхности не перестанут отпечатываться следы от обуви 
В подготовленном котловане сооружается опалубка из обрезной доски, размеры которой соответствуют проектным параметрам 
Перед заливкой бетонного раствора в опалубку устанавливается арматурный каркас из ребристого прутка 8 - 10 мм. В местах прохода труб устанавливаются гильзы. После заливки внутри камер ставят распорки, чтобы твердеющий бетон не деформировал опалубку 
Во время отвердевания заливки необходимо периодически увлажнять бетон, надо защищать его от УФ воздействия и от дождя, укрыв полиэтиленом. Через 28 дней опалубку снимают 
Для заливки перекрытия септика сооружают основание из доски, на которое настилают полиэтилен в качестве гидроизоляции 
Перед заливкой бетонного перекрытия на подготовленное основание укладывают арматурную сетку с размерами ячейки 10 см 
Спустя минимум 14 дней после заливки перекрытия его засыпают грунтом, площадку огораживают, чтобы обезопасить детей и животных, участок декорируют
Вас заинтересовал этот тип септика? Рекомендуем более подробно рассмотреть процесс изготовления монолитного бетонного септика.
Вариант #3 – септик из кирпича
Подобным же образом выполняют септик из кирпича. Дно бетонируют, стены возводят с помощью кирпичной кладки, а сверху кладут бетонную плиту. Изнутри такой септик не помешает обработать гидроизоляцией. Следует понимать, что не любая конструкция этого типа может считаться септиком.
Септик можно сделать своими руками из бетонных блоков или кирпичей, но кладка при этом должна быть максимально герметичной.
Еще один вариант – изготовить септик из старых покрышек. Однако такой материал не может обеспечить достаточную герметичность для защиты грунта от не переработанных стоков.
С помощью покрышек можно сделать только вариант проницаемой выгребной ямы. Срок работы такого устройства существенно ограничен, в отличие от капитального септика, который при правильном обслуживании может служить десятилетиями.
Zaključki in koristen videoposnetek o tej temi
На этом видео подробно представлен вариант создания двухкамерного септика:
Конечно, самодельный септик не всегда обеспечивает такую же высокую степень очистки, как современные ЛОС. Но все же эти сооружения функционируют очень успешно при относительно невысоких затратах на их монтаж и обслуживание .
При возведении септика важно придерживаться технических норм, чтобы предотвратить загрязнение грунтовых вод.
Вы пользуетесь самодельным септиком без откачки? Расскажите, какой тип сооружения вы предпочли и хватает ли вашей семье его объема? Как часто вы занимаетесь очисткой и какие меры предпринимаете для подготовки своего септика к зиме?
Оставляйте свои комментарии под нашей статьей – ваш опыт сооружения и эксплуатации самодельного септика будет полезен многим владельцам частных домов и дач.