Verjemite, zasebna hiša je lahko opremljena s tako visoko stopnjo udobja, da bo v njej veliko bolj udobno živeti kot v mestnem stanovanju. V vsakem primeru lahko uporabite vodovodne instalacije z nič manj udobjem. Na enak način, da bi dobili vodo, morate samo odpreti pipo, ki ni zelo združljiva s primestno infrastrukturo, se strinjate?
Toda to ni "mavrične" sanje. Za uresničitev idej v sistemu oskrbe z vodo je dovolj, da vklopite črpalno postajo. Za lastnike bo predelala ogromno težkega fizičnega dela. Res je, da je za pravilno povezavo in delovanje potrebno dobro poznati napravo.
Ponujamo vam dragocene informacije o posebnostih uporabe te tehnologije. Naš članek vam bo pomagal razumeti načelo črpališča in vas seznaniti s pravili za namestitev. Informacije, ki smo jih posredovali, so dopolnjene z zelo jasnimi diagrami, fotografskimi posnetki in video vadnicami.
Postaja za oskrbo z vodo
Za organizacijo oskrbe z vodo v zasebni hiši so v trgovinah na voljo črpalne postaje v obliki kompaktne enote, sestavljene iz hidravličnega rezervoarja, enote za avtomatizacijo in električne črpalke. Prav tako je možno sestaviti podobno napeljavo za vodo iz posameznih delov in opreme.
Obe možnosti sta sprejemljivi, vendar je bolje izbrati že pripravljen komplet z garancijo proizvajalca. To bo cenejše in bolj praktično z nadaljnjim vzdrževanjem.
Glavne delovne komponente
V skladu z napravo se tovarniško sestavljena črpalna postaja za oskrbo z vodo razlikuje od površinske črpalke s prisotnostjo krmilnega sistema v smislu vrednosti tlaka.
Črpalne postaje se uporabljajo za avtomatizacijo delovanja vodovoda. Avtomatika, vključena v opremo, se zažene in onemogoči proces črpanja brez človeškega poseganja. 
Črpalne postaje na osnovi površinskih črpalk se uporabljajo za zajemanje vode iz plitvih obdelav in odprtih vodnih teles. 
Največja globina, pri kateri črpalne postaje lahko črpajo vodo brez dodatnega zunanjega ejektorja, od 6 do 12 m, odvisno od proizvajalca in moči opreme 
Omejitve zmogljivosti globine črpanja vplivajo na izkoriščenost črpalnih postaj. 
Črpalne postaje s površinskimi črpalkami se pogosto uporabljajo kot dodatna oprema, ki zagotavlja prenos vode iz rezervoarja na točke črpanja vode. 
Črpalno postajo lahko kupite v tovarniško sestavljeni obliki ali pa jo dokončate sami. Poleg črpalke mora vključevati tudi hidravlični rezervoar, manometer, tlačno stikalo ali avtomatsko enoto 
Za črpanje vode iz vodnjakov, ki presegajo 25 m globine v avtomatiziranem krogu oskrbe z vodo, se površinska črpalka nadomesti z globoko vrtino. 
Hidroakumulacija črpalnega sistema s potopno črpalko je nameščena v keson ali v dobavljeno hišo
Struktura vključuje naslednje funkcionalne komponente:
- Površinska električna črpalka.
- Akumulator z mazalko in notranjo gumijasto hruško.
- Manometer.
- Tlačno stikalo
- Priključni priključki.
Za dovod vode je s sesalno cevjo priključen protipovratni ventil in cedilo. In do izhoda iz instalacije povezuje linijo, ki prenaša črpano tekočino na točke porabe. Poleg tega, če ima postaja vgrajen filter in ventil, potem ne moreta dopolniti sesalne cevi.
Črpalna postaja je kompleksna oprema, vključno s hidravličnim rezervoarjem, tlačnim stikalom, manometrom in površinsko električno črpalko. Če obstaja verjetnost, da enota deluje v stanju "suhega teka", je priporočljivo kupiti avtomatske črpalke, opremljene s krmilnikom pretoka in enoto za avtomatizacijo (+)
Hidravlična membranska posoda, združena s centrifugalno črpalko, lahko vzdržuje tlak 1, 5 atmosfere v sistemu za oskrbo z vodo v koči. To je povsem dovolj za stabilno delovanje vseh gospodinjskih aparatov, ki so nameščeni v zasebnih domovih. In večina modelov hidroakumulatorjev je namenjenih za 4, 5 atmosfere največjega možnega tlaka, ki je dovolj dovolj tudi za kočo dveh ali treh nadstropij.
Avtomatska kompaktna postaja in ne zahteva težkega betoniranja mesta pod opremo. Njegov največji element je rezervoar za vodo. Vendar pa je za njegovo namestitev potrebna ločena soba zaradi hrupa, ki se ustvari med delovanjem. Najpogosteje je celotna instalacija nameščena v pritličju ali v kleti, kjer je najprimernejša za upravljanje in vzdrževanje.
Čim večja je zmogljivost akumulatorskega rezervoarja, manj je treba vklopiti motor črpalke za delo in manj obrabe (+)
Nekoliko draga, a povsem razumna rešitev za postavitev opreme je lahko keson, v katerem se lahko nahajata tako celoten kompleks enot kot tudi črpalka z avtomatsko opremo brez hidravličnega rezervoarja v hiši. Proračunska različica lokacije postaje v koči vključuje gradnjo ločenega paviljona, ki ščiti enoto pred atmosferskim negativom.
Delo in značilnosti kontrolne enote
Naloga nadzorne črpalne postaje avtomatizacije je spremljanje tlaka v sistemu in po potrebi vklop / izklop motorja hidravlične črpalke. V ta namen ima krmilna enota merilnik tlaka in rele. Prvi nadzoruje trenutni tlak, drugi pa krmili črpalko.
Glavni elementi releja sta dve vzmeti. Velika je konfigurirana tako, da zapre vezje pri najnižjem tlaku v membranskem rezervoarju, ko je v njem malo vode. Manjši tlak uravnava maksimalni tlak, ko odpre vezje, ko je doseženo.
Tlačno stikalo samodejno zažene črpalko postaje, ko tlak na primer pade na 1, 4 bar in se izklopi, ko je dosežena največja vrednost, ki jo je določil proizvajalec. Spreminjanje tovarniških nastavitev releja ni zaželeno, ker namenjeni so za zaporne ventile
Pri nakupu črpalne postaje za delovanje v tokokrogih z verjetnostjo kratkotrajnega delovanja brez vode je treba paziti na prisotnost naprave za krmiljenje pretoka.
Namenjen je zaščiti motorja pred pregrevanjem v odsotnosti vode v zajemu vode. V takih enotah kontrolna enota ni osredotočena na mejne vrednosti tlaka, temveč na znižanje pretoka.
Postaja je opremljena s tlačnim stikalom za avtomatizacijo postopka zagona / izklopa črpalke. Pri vodovodnih tokokrogih se rele uporablja samo v povezavi s hidrokumulatorjem. 
Tlačno stikalo je dvo-kontaktna stikalna naprava električnih tokokrogov, od katerih ena reagira na zgornjo mejno vrednost tlaka in izklopi črpalko, druga pa se vklopi, ko tlak pade pod mejo, ki je nastavljena v nastavitvah 
Če obstaja nevarnost, da enota deluje brez vode, tako imenovani »suhi tek«, je bolje, da postajo opremimo z avtomatsko enoto: izklopi električno črpalko, če pride do podobne situacije. 
V nasprotju s tlačnim stikalom avtomatska enota ne zaustavi sistema, ko je dosežena minimalna vrednost, ampak ga po 15 sekundah gladko izklopi, ko pretok pade na najnižje vrednosti.
Članek, ki ga predlagamo, vam bo pomagal pametno izbrati črpalno postajo za ureditev primestnega območja. Poleg dragocenih priporočil kupcem opreme navaja tudi najboljše ponudbe na domačem trgu.
Medsebojno delovanje črpalke s hidroakumulatorjem
Prostornina membranskega rezervoarja se izbere glede na količino porabe vode. Za par bo dovolj nekaj 25–40 litrov, za družino več ljudi pa boste morali izbrati napravo s 100 litri.
Cisterne manj kot 15 litrov in kupujejo le priporočeno za sezonsko uporabo v državi. Zaradi stalne črpanja vode se membrana hitro obriše.
V hidravličnem rezervoarju v začetnem stanju skozi bradavico (zračni ventil) črpamo zrak, pri čemer ustvarjamo tlak 1, 5 atm. Med delovanjem se voda pod tlakom črpa v membrano in stiska zrak. Ko je pipe odprto, stisnjen zrak potisne vodo ven.
Domneva se, da večja zmogljivost, daljša bo črpalna oprema trajala, ker se bo število ciklov vklop / izklop zmanjšalo. Vendar pa je velika zmogljivost rezervoarja veliko vredna.
V skladu s pravili je hidravlični rezervoar izbran na podlagi izračunov, na podlagi vrednosti, ki jih je navedel proizvajalec tlaka vklapljanja in izklopa, dejanski pretok vode z vodnimi dovodi hkrati.
Rezervna tekočina v hidravličnem rezervoarju je običajno približno ena tretjina skupne prostornine rezervoarja. Ves preostali prostor je pod stisnjenim zrakom, ki je potreben za vzdrževanje stalnega vodnega tlaka v ceveh.
Če je hidravlični akumulator vgrajen v sistem za oskrbo z vodo, da se zmanjšajo tveganja, povezana s hidravličnimi rezervoarji, je mogoče rezervoar izbrati majhnega obsega. V tem primeru ni pomembna prostornina rezervoarja, temveč prisotnost membrane in zraka za njim. V primeru, da bodo kaj storili, bodo udarili nase in izravnali njegove posledice.
Kapaciteta črpalke mora ustrezati prostornini membranskega rezervoarja (za 20–25 l je priporočljivo vzeti hidravlično črpalko pri 1, 5 m3 / h, za 50 litrov - 2, 5 m3 / h, za 100 l rezervoar - vsaj 5 m3 / h). h)
Deluje avtomatsko črpalno postajo v dveh ciklih:
- Najprej se voda črpa iz hidravličnega akumulatorja v hidravlični akumulator, kar ustvarja v njem presežek zračnega tlaka.
- Ko je pipa v hiši odprta, se membranski rezervoar izprazni, potem pa avtomatizacija ponovno zažene opremo črpalke.
Naprava hidroakumulatorja za črpalno postajo oskrbe z vodo je izredno enostavna. Sestavljen je iz kovinskega ohišja in zatesnjene membrane, ki razdeli celoten prostor na dva dela. V prvem od njih je zrak, drugi pa črpa vodo.
Črpalka črpa tekočino v membransko posodo samo, ko tlak v sistemu pade na 1, 5 atm. Ko je nastavljen tlak dosežen, se postaja izklopi (+)
Po polnjenju akumulatorja rele prekine črpalko. Odpiranje pipe v umivalniku pripelje do dejstva, da se voda, ki jo stisne tlak membrane na membrano, postopoma pretaka v vodovodni sistem. V nekem trenutku se rezervoar izprazni do te mere, da se tlak zmanjša. Po tem se črpalka ponovno vklopi in začne cikel delovanja črpalne postaje na novem.
Ko je rezervoar prazen, se membranski pregradi zdrobi in pritisne na prirobnico vstopne šobe. Po vklopu hidravlične črpalke se membrana napolni z vodnim pritiskom, stisne zračni del in poveča tlak v njem že v zraku. Prav ta interakcija plin-tekočina skozi spreminjajočo se pregrado leži v načelu delovanja membranskega rezervoarja črpalne postaje.
Prostornina hidroakumulatorja za vodovodne sisteme je odvisna od velikosti in kompleksnosti sistema. V poenostavljeni različici izračunov je premik porabljene vode deljen z načrtovanim številom vključkov. 
Pri sistemih majhne dolžine in prostornine se sproščajo 6–10-litrski navpično usmerjeni rezervoarji brez podpornih nog. 
Za sisteme, ki dobavljajo vodo družini dveh ali treh oseb, je v shemo vključen hidravlični rezervoar do 50 litrov. Izdelani so v vodoravni izvedbi s podpornimi nogami in platformo za montažo črpalke od zgoraj 
Za vodovodne sisteme s potopnimi črpalkami, ki črpajo vodo iz vodnjakov z globine več kot 25 m, se uporabljajo hidravlični rezervoarji s prostornino več kot 50 litrov, ker Potrebno je zmanjšati število vključkov. To so vertikalni rezervoarji na nosilcih s kapaciteto od 50 do 750 litrov
Merila za izbiro opreme
Tovarniško sestavljene črpalne postaje imajo površinsko hidravlično črpalko, ki ima pogosto notranji ali zunanji ejektor. Vendar pa se lahko hidroakumulatorji uporabljajo tudi s potopno opremo za črpanje, vendar jim je dodeljen nekoliko drugačen tehnični izraz „črpalni sistem“.
V primeru delovanja v tandemu z postajo so lahko membranske posode manjše kot hidravlični rezervoarji za sisteme s potopnimi črpalkami. To je posledica dejstva, da je število dovoljenih stikal za potopna črpalka manjše kot za površinske črpalke.
Črpalne postaje, ki so popolnoma pripravljene za delo v tovarni, morajo biti priključene le na ustrezne cevovode in napajanje (+)
Površinske črpalke z notranjim ejektorjem imajo resne omejitve glede globine dovoda vode. Lahko dvignejo vodo le od 7 do 8 metrov. Na izstopu pa imajo močan vodni pritisk z vodnim stebrom 40–60 metrov (4–6 bar).
Notranji ejektor se ne boji zastojev v zračnem prometu. Najprej črpajo zrak brez negativnih posledic zase, nato pa začnejo črpati vodo iz vodnjaka v sistem.
Glavna pomanjkljivost postaj z notranjim ejektorjem je visoka raven hrupa med delovanjem. Če so ti modeli črpalne opreme za avtonomno oskrbo z vodo načrtovani za vgradnjo v pošteno hišo, je priporočljivo, da to storite samo v komunalnih prostorih z dobro zvočno izolacijo.
Uporaba oddaljenega ejektorja vam omogoča, da iz globine vzamete vodo do 50 metrov. Te črpalke so bolj ekonomične, vendar imajo nizko učinkovitost (ne več kot 40%). Toda proizvajajo veliko manj hrupa kot analogi z vgrajenim ejektorjem.
Izbira tipa črpalne enote za postajo je odvisna od kakovostnih karakteristik medija, predvidenega za črpanje:
Za urejanje hišic in manjših zasebnih hišic, priključenih na centralizirana omrežja, se uporabljajo črpalne postaje z glavno vrtinčno enoto. 
Za zajemanje vode iz odprtih ribnikov in vrtin, se uporabljajo postaje s centrifugalnimi samosesalnimi črpalkami. 
Pri vodovodnih sistemih z uporabo postaje kot enote, ki črpajo vodo od akumulatorja do porabnikov, se uporabljajo centrifugalni tipi. 
Pri vodovodnih sistemih, ki zahtevajo povečanje tlaka, se večstopenjske črpalke uporabljajo v obliki črpalnih postaj
Določitev lokacije za vodovodno postajo
Če izberete mesto za črpalno postajo, se morate osredotočiti na značilnosti hidravlične črpalke. Vsakih deset metrov vodoravne cevi med vodnim virom in črpalko zmanjša njegovo sesalno zmogljivost za 1 m.
Če se pričakuje, da bodo ločeni z razdaljo več kot deset metrov, je treba model črpalne enote izbrati s povečano globino sesanja.
Avtomatska postaja avtonomnega vodovoda se lahko nahaja:
- na ulici v kesonu v bližini vodnjaka;
- izolirani paviljon, zgrajen posebej za črpalno opremo;
- v kleti hiše.
Stacionarna zunanja izvedba zagotavlja razporeditev kesona in polaganje tlačne cevi od nje do koče pod nivojem zmrzovanja tal. Pri gradnji cevovoda, ki poteka skozi celo leto, je obvezno polaganje pod sezonsko globino zamrzovanja.
Pri gradnji začasnih poletnih avtocest za obdobje bivanja v državi cevovod ni zakopan pod 40 - 60 cm ali položen na površino.
Topla, prezračena klet z zvočno izolacijo je idealno mesto za namestitev črpalne postaje, kjer se z vodo in cevi za oskrbo z vodo pozimi ne zamrzne (+)
Če namestite postajo v kleti ali kleti, se vam ne bo treba bati, da bo črpalka zamrznila pozimi. Potrebno je le položiti sesalno cev pod mejo zmrzovanja tal, tako da pri močnem mrazu ne zamrzne.
Pogosto se vrtine vrtajo v hiši, nato pa se dolžina cevovoda znatno zmanjša. Toda ne v vsaki koči je takšno vrtanje možno.
Namestitev črpalnih postaj za oskrbo z vodo v ločeni stavbi je možna le, če oprema deluje v času pozitivnih temperatur. Za območja z zelo nizkimi zimskimi temperaturami pa je treba to možnost, ki je zasnovana za obratovanje skozi vse leto, ogreti ali opremiti z ogrevalnim sistemom. Bolje je takoj namestiti črpalno postajo neposredno v ogrevano hišo.
Pri izbiri lokacije za lokacijo vodovodne postaje je treba upoštevati temperaturne omejitve, ki jih je določil proizvajalec v svojem potnem listu:
Na odprtih območjih lahko črpalne postaje delujejo samo s pozitivnimi meritvami termometra, ki ne presegajo +40 - 45º С 
Za črpanje vode iz plitvih vodnjakov se začasno namestijo vodnjaki, odprti rezervoarji, kompaktne črpalne postaje in po končanem delu prenesejo v zaprto sobo. 
Za lokacijo postaje zunaj hiše med delovno sezono lahko uporabljate notranji neogrevan paviljon, kabine, skedenj, hišo z vrtinami in podobne objekte. 
Zaželeno je, da se stacionarna namestitev črpalne postaje v hiši izvede v kotlovnici, ker med delovanjem naprava povzroča hrup 
Črpalna postaja ne sme biti nameščena v prostorih, ki so lahko poplavljena s poplavnimi vodami spomladi ali jeseni. 
Z nizko pojavnostjo podzemne vode in pomanjkanjem verjetnosti poplavljanja lahko črpalno postajo vgradimo v opremljeno kesono. 
Celoletna uporaba jam, ki niso zakopana pod stopnjo zamrznitve kamnin, ni dovoljena. Ta možnost je enaka lokaciji na ulici 
В завершении рабочего сезона воду из станции, расположенной в неглубоком приямке, следует полностью слить. Также необходимо ее слить из всасывающей и водоподающей труб
Параметры давления в гидроаккумуляторе
Для исправной работы бытовых сантехнических устройств в водопроводе коттеджа необходимо поддерживать напор в 1, 4–2, 6 атмосфер. Чтобы мембрана гидроаккумулятора не изнашивалась слишком быстро, производители рекомендуют устанавливать в нем давление на 0, 2–0, 3 атм выше водопроводного.
Давление в водопроводе одноэтажного дома обычно равняется 1, 5 атм. От этой цифры и следует отталкиваться при регулировке гидробака. Но для более крупных жилых строений давление необходимо увеличивать, чтобы вода была во всех самых удаленных от стояка кранах. Здесь нужны более сложные гидравлические расчеты с учетом протяженности и конфигурации трубопроводов, а также количества и типа сантехнических устройств.
Упрощенно рассчитать нужное давление для внутридомового водопровода можно по формуле:
(H+6)/10,
где «H» – это высота от насоса до самой высокой точки подачи воды в сантехнику на верхнем этаже дома.
Однако если рассчитанный показатель давления в автономном водопроводе будет превышать допустимые характеристики имеющихся сантехнических и бытовых устройств, то при выставлении такого давления оные выйдут из строя. В этом случае необходимо подбирать другую схему разводки водопроводных труб.
Регулирование давления в воздушной части гидроаккумулятора производится через золотник путем стравливания лишнего воздуха либо его подкачки автомобильным насосом
Возможные неполадки в работе установки
Если насос слишком часто включается и тут же отключается, то необходимо немедленно проверить давление воздуха в гидроаккумуляторе. При заниженных показателях надо будет оный подкачать. Но устранить проблему таким способом получится только в том случае, если мембрана и корпус бака не повреждены. Здесь уже поможет только обращение в сервисный центр к ремонтникам.
Ниппель для подкачки воздуха чаще всего располагается с обратной от ввода воды стороны бака, но возможны и варианты сбоку
При появлении водных капель на ниппеле воздушного клапана гидроаккумулятор надо немедленно отсоединить от водопроводной системы. Это прямой признак повреждения мембраны. Без ее замены в подобной ситуации не обойтись. Воздух в водопроводную систему частного дома через мембранный бак поступать не должен.
Если насос вовсе не хочет включаться, то стоит посмотреть на регулировку реле давление. Бывают случаи, когда оно настроено на слишком высокое давление. Но возможен и вариант с попаданием воздуха во всасывающий шланг, что приводит к срабатыванию защиты от сухого хода.
Достоинства насосного агрегата с гидробаком
Насосный агрегат является неотъемлемой частью автономной системы водоснабжения. Он обеспечивает подачу воды из скважины либо колодца, водораздача которой дальше по коттеджу осуществляется за счет работы самого насоса, использования водонапорного бака либо применения гидроаккумулятора.
Гидропневматическая водоподъемная установка и водонапорная емкость предназначены для поддержания постоянного давления во внутридомовой системе водоснабжения
Использование при раздаче воды по коттеджу только одного насоса сопряжено с множеством проблем. При такой компоновке автономного водоснабжения насосное оборудование вынуждено постоянно включаться/выключаться, из-за чего его срок службы резко сокращается. А в ситуации с отключением электроснабжения жилище вовсе остается без воды.
Чтобы уменьшить износ насосов и обезопасить дом на случай аварий на электрических сетях, в систему водоснабжения дома включается дополнительный накопитель. Это может быть водонапорный бак на чердаке, из которого вода до сантехнических приборов течет самотеком, либо поддерживающий напор в сети искусственным путем гидроаккумулятор (он же мембранный бак или гидробак).
В обоих случаях насос включается для формирования запаса воды в емкости. Только во втором случае запас создается в автоматическом режиме системой управления по параметрам давления. При этом, накопительный бачок позволяет создать резерв воды на случай отключения электропитания, а система с гидробаком без электроэнергии не будет работать вообще.
Однако накопитель в наполненном состоянии отличается немалым весом и при установке в пределах чердака требует укрепления перекрытия и теплоизоляции.
Вариант с мембранным баком более удобен и практичен. Принцип работы системы водоснабжения с такой насосной станцией основан на искусственном поддержании водного напора в трубах. Сам насос, качающий воду из водозабора, включается только для заполнения емкости. Далее ее подача в систему осуществляется при помощи сжатого воздуха.
Гидронасос устанавливаемой в подвале насосной станции работает на всасывание, что позволяет ее использовать только при неглубоких водоносных слоях или со скважинами с естественным подпором воды
В отличие от варианта с расширительным баком гидропневматическая установка более компактна. Плюс использование гидроаккумулятора мембранного типа гарантирует отсутствие гидроударов в сети и постоянный напор в трубах водопровода, а также упрощает обслуживание системы водообеспечения потребителей в частном доме.
Единственный недостаток насосных станций с гидроаккумулятором – это энергозависимость. Аккумулирующий воду бак часто имеет небольшие размеры в 25–50 литров. Насосу для его заполнения приходится включаться часто, а при отключении света резерва воды хватает не слишком надолго. Для того чтобы исключить подобные ситуации желательно запастись автономным генератором.
Zaključki in koristen videoposnetek o tej temi
Film # 1. С каких глубин насосное оборудование способно поднять воду:
Film # 2. Как самому собрать насосную станцию из бытового центробежного насоса:
Film # 3. Все о принципе работы гидроаккумулятора, идущего в составе насосной станции:
Автоматические автономные системы водоснабжения дают возможность при проживании в загородном доме не утруждать себя переноской воды в ведрах. Благодаря простому устройству насосные станции несложны в монтаже и обслуживании.
С их установкой способен справиться практически любой. Благо, количество конфигураций насосного оборудования различного типа с гидроаккумуляторами существует немало, для каждого коттеджа можно подобрать оптимальное решение.
Хотите поделиться собственным опытом по использованию насосной станции, появились вопросы или обнаружили недоработки в статье? V spodnje polje vnesite komentarje.